JUPITER

Je zunanji, 5. planet od Sonca in pa največji planet našega osončja. Jupiter ima zelo veliko maso in je 318-krat masivnejši od Zemlje. Ima kar 67 lun in je 4. najsvetlejše telo na nebu. Njegove največje lune so: Evropa, Ganimed, Kalisto in Io. Veliko Jupitrovih lun je odkril Galilej, zato se jim reče Galilejeve lune. Ima rdečo pego- aciklon, ki je star vsaj že 500 let.

SATURN

Je zunanji, 6. planet od Sonca in pa 2. največji planet našega osončja. Najbolje ga prepoznamo po njegovih obročih iz kamna in praha. Ima 62 lun izmed katerih je največja luna Titan. Zanj je značilno, da je redkejši od vode. Planet je sestavljen iz vodika in helija. Domnevajo, da je njegova notranja plast sestavljena iz kovinskega vodika, zunanja plast pa je plinasta.

URAN

Je 7. zunanji planet našega osončja, ki ima 27 lun. Njegova os je močno nagnjena za 98^oC, zato mu rečemo tudi zvrnjen planet. Zanj velja, da se kotali okoli sonca. Imenuje se po grškem bogu in praočetu drugih bogov Uranu. Uran je prvi planet, ki je bil odkrit v sodobnem času, odkril ga je pa Frederick William Herschel. Poleti nanj v prihodnosti niso načrtovani.

NEPTUN

Je še zadnji, 8. plinasti velikan v našem osončju. Velja za najbolj vetroven planet, kjer veter piha 2000 km/h. Ima 14 naravnih satelitov. Njegova najbolj znana luna je Triton. Je manjši od Urana, a ima večjo maso. Zaradi vetrov je nastala velika temna pega. Planet ima značilno modro barvo. To je zaradi njegovega ozračja iz metana, vodika in helija.

MERKUR

Najmanjši in Soncu najbližji planet, ki Sonce obkroži v 88ih dneh. Vidimo ga lahko v jutranjem ali večernem mraku. Na videz je zelo podoben Luni, saj ima veliko udarnih kraterjev. Svoje Lune ali naravnega satelita nima. Njegove površinske temperature znašajo med 90 in 700 K. Najhladnejša so dna kraterjev, najtoplejša pa je subsolarna točka. Poimenovali so ga Rimljani in sicer po svojem bogu slu Merkurju zaradi hitrega gibanja po nebu.

VENERA

2. notranji planet od Sonca, ki velja za strupen planet, saj na njem pada žvepleni dež. Njeno površje zastirajo oblaki. Pravimo ji tudi Večernica, Danica ali Zemljina dvojčica, saj sta si po velikosti približno enaki. Sever in jug ima zamenjan in pa je edini planet, ki se vrti v nasprotni smeri okoli svoje osi. Pravijo, da se je nasprotno vrtenje zgodilo zaradi trka z asteroidom v času nastajanja. Nima naravnega satelita oz. lun. Ima zelo gosto atmosfero iz žvepla. Iz Zemlje jo lahko vidimo zvečer ali zjutraj. Takrat najbolj sije, a jo večina zamenja za zvezdo.

ZEMLJA

3. notranji planet od Sonca in pa edini planet našega osončja na katerem obstaja življenje. Voda se tu pojavlja v vseh agregatnih stanjih, imenujemo jo tudi Modri planet. Ima 1 luno po imenu Luna. Po velikosti je 5. planet Sončevega sistema. Oceani pokrivajo kar 70% Zemljinega površja, ostalo so otoki in celine. Obliki Zemlje rečemo tudi Geoid, saj ima obliko elipsoida.

MARS

Še zadnji 4. notranji planet, ki ga imenujemo tudi Rdeči planet. Je sedmi po velikosti in se imenuje po Rimskem bogu vojne Marsu. Je značilne rdeče barve, ki je posledica prisotnosti železovega oksida. Ima dva naravna satelita imenovana Groza in Strah. Njegova os je nagnjena. Marsu so v Babilonu nekoč rekli Zvezda smrti. Danes ga povezujemo z moškim spolom, saj je Marsov znak enak kot znak za moški spol, le pa znak za Mars v resnici predstavlja ščit (krog) in sulico (puščica).