Planeti so nebesna telesa, ki krožijo po svojih tirnicah okoli določene večje zvezde. Če je telo masivno, ga lastna gravitacijo oblikuje v okroglo obliko.
SONCE
Sonce je nebesno telo okrog katerega se vrtijo planeti. Staro je približno 5 milijard let, sestavljen pa je predvsem iz vodika in helija. Od Zemlje je oddaljeno približno 150,000,000 km in predstavlja 99% mase v osončju.
ASTEROIDI ALI PLANETOIDI
Nebesna telesa nepravilnih oblik, ki se nahajajo v prostoru med Marsom in Jupitrom- asteroidni pas. Zelo znan primer planetoida je Matilda, ki Sonce obkroži v 4,31 letih.
KOMETI ALI REPATICE
Nebesna telesa, ki krožijo v nepravilnih in velikih elipsah okoli Sonca in segajo izven našega osončja. Ko so v bližini Sonca imajo rep, ki je vedno obrnjen stran od Sonca- taliter.
METEORJI ALI UTRINKI
Meteorji so ostanki asteroidov, ki padajo proti zemlji zaradi privlačnosti. Z vstopom v atmosfero zaradi trenja zagorijo in izhlapijo v ozračje. Nikoli ne padejo na Zemljo!
METEORITI ALI IZPODNEBNIKI
Meteoriti so preveliki, da v v ozračju izhlapeli, zato padejo na Zemljo. Največji do zdaj je padel v Arizoni. Težji kot so, manj se upočasnijo v atmosferi, večjo škodo naredijo na Zemlji.
So velikanska gravitacijsko vezana nebesna telesa, sestavljena iz zvezd, plinov in drugih manjših nebesnih teles (planeti, meteorji, kometi…). Vsi ti delci se vrtijo okoli enega središča. Poznamo več tipov galaksij.
ELIPTIČNE GALAKSIJE
OPIS
Opazno odsevajo plin, so okrogle ali eliptične oblike. Njihov sij se zmanjšuje od središča navzven. Sestavljajo jo večina skupina zvezd z majhno maso in minimalno aktivnostjo nastajanja zvezd.
LEČASTE GALAKSIJE
OPIS
Po Hubblovi razvrstitvi predstavlja vmesno vrsto med eliptično in spiralno galaksijo. So kolutaste galaksije brez medzvezdne snovi.
SPIRALNE GALAKSIJE
OPIS
Je ogromna skupina zvezd v obliki diska, ki imajo spiralne krake in spominjajo na obliko vetrnice. Spirale se vijejo okoli enega središča. Spiralnih galaksij je skoraj 60% vseh galaksij, ki jih poznamo.
SPIRALNE GALAKSIJE S PREČKO
OPIS
Je precej podobna spiralni galaksiji, le da ima namesto okroglega središča, podolgovato središče. Ena najbolj znanih je Rimska cesta, v katero spada naše osončje.
NEPRAVILNE GALAKSIJE
OPIS
So galaksije, ki nimajo določene oblike oz. ne spadajo v noben tip galaksij. V tej galaksiji se planeti, zvezde, plin in prah držijo skupaj, vendar vizualno nimajo vrste organizacije. V vesolju je približno 15% nepravilnih galaksij.
Je zunanji, 5. planet od Sonca in pa največji planet našega osončja. Jupiter ima zelo veliko maso in je 318-krat masivnejši od Zemlje. Ima kar 67 lun in je 4. najsvetlejše telo na nebu. Njegove največje lune so: Evropa, Ganimed, Kalisto in Io. Veliko Jupitrovih lun je odkril Galilej, zato se jim reče Galilejeve lune. Ima rdečo pego- aciklon, ki je star vsaj že 500 let.
SATURN
Je zunanji, 6. planet od Sonca in pa 2. največji planet našega osončja. Najbolje ga prepoznamo po njegovih obročih iz kamna in praha. Ima 62 lun izmed katerih je največja luna Titan. Zanj je značilno, da je redkejši od vode. Planet je sestavljen iz vodika in helija. Domnevajo, da je njegova notranja plast sestavljena iz kovinskega vodika, zunanja plast pa je plinasta.
URAN
Je 7. zunanji planet našega osončja, ki ima 27 lun. Njegova os je močno nagnjena za 98oC, zato mu rečemo tudi zvrnjen planet. Zanj velja, da se kotali okoli sonca. Imenuje se po grškem bogu in praočetu drugih bogov Uranu. Uran je prvi planet, ki je bil odkrit v sodobnem času, odkril ga je pa Frederick William Herschel. Poleti nanj v prihodnosti niso načrtovani.
NEPTUN
Je še zadnji, 8. plinasti velikan v našem osončju. Velja za najbolj vetroven planet, kjer veter piha 2000 km/h. Ima 14 naravnih satelitov. Njegova najbolj znana luna je Triton. Je manjši od Urana, a ima večjo maso. Zaradi vetrov je nastala velika temna pega. Planet ima značilno modro barvo. To je zaradi njegovega ozračja iz metana, vodika in helija.
Najmanjši in Soncu najbližji planet, ki Sonce obkroži v 88ih dneh. Vidimo ga lahko v jutranjem ali večernem mraku. Na videz je zelo podoben Luni, saj ima veliko udarnih kraterjev. Svoje Lune ali naravnega satelita nima. Njegove površinske temperature znašajo med 90 in 700 K. Najhladnejša so dna kraterjev, najtoplejša pa je subsolarna točka. Poimenovali so ga Rimljani in sicer po svojem bogu slu Merkurju zaradi hitrega gibanja po nebu.
VENERA
2. notranji planet od Sonca, ki velja za strupen planet, saj na njem pada žvepleni dež. Njeno površje zastirajo oblaki. Pravimo ji tudi Večernica, Danica ali Zemljina dvojčica, saj sta si po velikosti približno enaki. Sever in jug ima zamenjan in pa je edini planet, ki se vrti v nasprotni smeri okoli svoje osi. Pravijo, da se je nasprotno vrtenje zgodilo zaradi trka z asteroidom v času nastajanja. Nima naravnega satelita oz. lun. Ima zelo gosto atmosfero iz žvepla. Iz Zemlje jo lahko vidimo zvečer ali zjutraj. Takrat najbolj sije, a jo večina zamenja za zvezdo.
ZEMLJA
3. notranji planet od Sonca in pa edini planet našega osončja na katerem obstaja življenje. Voda se tu pojavlja v vseh agregatnih stanjih, imenujemo jo tudi Modri planet. Ima 1 luno po imenu Luna. Po velikosti je 5. planet Sončevega sistema. Oceani pokrivajo kar 70% Zemljinega površja, ostalo so otoki in celine. Obliki Zemlje rečemo tudi Geoid, saj ima obliko elipsoida.
MARS
Še zadnji 4. notranji planet, ki ga imenujemo tudi Rdeči planet. Je sedmi po velikosti in se imenuje po Rimskem bogu vojne Marsu. Je značilne rdeče barve, ki je posledica prisotnosti železovega oksida. Ima dva naravna satelita imenovana Groza in Strah. Njegova os je nagnjena. Marsu so v Babilonu nekoč rekli Zvezda smrti. Danes ga povezujemo z moškim spolom, saj je Marsov znak enak kot znak za moški spol, le pa znak za Mars v resnici predstavlja ščit (krog) in sulico (puščica).